Zaostrovanje tekme za plin

Ustavitev pošiljk katarskega plina bi lahko trajala več mesecev, EU hkrati uvaja postopno prepoved uvoza ruskega plina. Kdo bo zapolnil vrzel in kaj to pomeni za cene?
Nosilci bilančnih skupin plina naj nemudoma pristopijo k sklepanju dogovorov o skladiščenju plina in pogodb o nakupu plina. S tem sklepom je vlada Roberta Goloba prejšnji teden plinske dobavitelje pozvala, da naj začnejo kupovati plin za prihodnjo ogrevalno sezono.
Gre za previdnostni ukrep zaradi tveganj na plinskem trgu.
Največji obrat za proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetu v Katarju, ki običajno proizvede približno petino svetovne ponudbe plina, je namreč zaradi vojaškega napada ustavljen. Ponovni zagon naj bi trajal vsaj nekaj mesecev, popravilo dveh poškodovanih linij in povratek na polno proizvodnjo pa bi lahko trajala več let. Izpad znaša 12,8 milijona ton letno, kar predstavlja 17 odstotkov celotne katarske izvozne zmogljivosti.
Italija, ki ji je Katar zadnja leta zagotavljal desetino plina, je med evropskimi državami najbolj prizadeta zaradi ustavitve dobav zaradi višje sile. Kot te dni poročajo italijanski mediji, pa je Edison, nosilec pogodbe s Qatar Energy, že nadomestil sedem od desetih pošiljk, ki bi jih Doha med sredino aprila in junijem morala poslati v obrat za ponovno uplinjanje v Rovigu. Vsaj šest “nadomestnih” pošiljk bodo zagotovili dobavitelji iz ZDA, najverjetneje pa tudi sedmo.
Manjša varnostna rezerva
Evropska komisija po neuradnih informacijah Reutersa ocenjuje, da bodo razmere na trgu LNG zaradi izpada katarskih dobav ostale zaostrene vse do leta 2030. Če bi se napetosti na Bližnjem vzhodu nadaljevale, pa bi lahko v Evropi že letos imeli težave s polnjenjem skladišč plina za prihodnjo ogrevalno sezono, je komisija na torkovem sestanku povedala stalnim predstavnikom članic pri EU.
Kot kaže spodnji graf, so bila evropska plinska skladišča letos ob začetku sezone polnjenja, ki traja od aprila do konca oktobra, bolj prazna kot v zadnjih treh letih. Po podatkih evropske mreže operaterjev prenosnih omrežij za plin (ENTSOG) so bile zaloge plina v EU v začetku aprila pri 28 odstotkih. Trenutno so skladišča 29,5-odstotno napolnjena.
Združenje ENTSOG pa je prejšnji teden v napovedi za poletno plinsko sezono objavilo izračun, da bodo plinski operaterji tudi v primeru negativnega razvoja dogodkov (predvsem manjše razpoložljivosti LNG) skladišča napolnili vsaj do 80 odstotkov. Seveda pa ostaja vprašanje, po kakšni ceni.
Geoplin: Za zdaj nimamo težav
V Geoplinu, ki obvladuje kar 80 odstotkov plinske oskrbe pri nas, za zdaj ne vidijo tveganj za motnje v oskrbi. Vpliv vojne se trenutno bolj odraža v višjih cenah, pravijo. Cene plina v Evropi se sicer zadnje dni nižajo, a so še vedno kar nekaj višje kot ob začetku vojne.
Na vprašanje, ali bodo morali po vladnem pozivu k nakupu plina spremeniti načrt nabav energenta za prihodnjo zimo, pravijo, da ne. “Aktivnosti zakupa skladiščnih kapacitet in nabave plina izvajamo kontinuirano kot del rednega upravljanja portfelja in zagotavljanja zanesljive oskrbe odjemalcev,” so nam pojasnili v podjetju, ki je v lasti Petrola.
Tekma za LNG z Azijo
Hkrati se EU postopoma odpoveduje preostalim dobavam ruskega plina. Delež ruskih dobav plina v EU se je sicer od leta 2022 in začetka vojne v Ukrajini že zmanjšal s 45 na 12 odstotkov. Bruselj pa ga namerava do konca prihodnjega leta spraviti na nič.
Od prihodnje sobote, 25. aprila, bo veljala prepoved za kratkoročne pogodbe za uvoz ruskega LNG, od 17. junija letos pa še za kratkoročne pogodbe uvoza plinovodnega plina. Za dolgoročne pogodbe za LNG bo medtem prepoved veljala od 1. januarja 2027, za plinovodni plin pa od 30. septembra oziroma najpozneje od 1. novembra 2027, če bodo imele članice težave s polnjenjem skladišč.
To napoveduje zaostrovanje bitke za LNG z azijskimi kupci, ki ob energetskem krču ravno tako iščejo dodatne količine.
Analitik Tilen Šarlah meni, da prihajajoča prepoved kratkoročnih pogodb za evropske odjemalce pomeni izgubo varnostnega mehanizma ob nenadnih skokih povpraševanja. “Posledično lahko pričakujemo večjo nihajnost cen in večji pritisk na alternativne vire oziroma dobavne poti, kar bo v obdobju polnjenja skladišč ohranilo cene energije na višjih ravneh,” pravi.
V Geoplinu sicer ne pričakujejo kakšnega skoka cen. Kot pravijo, je EU prepoved napovedala že pred časom, zato je njen vpliv “v veliki meri že vključen v trenutne cene”. Nadaljnje gibanje borz pa bo v veliki meri odvisno od nadaljnjih geopolitičnih razmer, menijo.
Tudi na resornem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, pravijo, da bo izpad ruskega plina treba nadomestiti z drugimi dobavami. “Ob omejitvah v zvezi s katarskim plinom bo zagotovo prišlo do prerazporeditev LNG tokov in do tekme za LNG dobave ter ob povišani ceni plina ponekod do delne preusmeritve v proizvodnjo elektrike iz premoga,” menijo.

Opozorilo iz energetike
Predsednik uprave italijanske energetske družbe Eni Claudio Descalzi je pred dnevi pozval k ponovnemu premisleku o “tvegani” prepovedi dolgoročnih pogodb za ruski LNG, ki začne veljati 1. januarja 2027. Kot je dejal, ustavitev enote v Katarju pomeni 6,5 milijarde kubičnih metrov na leto manj, kar “lahko nadomestimo s Kongom, Nigerijo, Angolo in ZDA”. Vprašal pa se je, kdo bo proizvedel 20 milijard kubičnih metrov, ki jih zdaj dobimo iz Rusije.
Evropska komisija je po začetku vojne na Bližnjem vzhodu večkrat zavrnila idejo o povečanju uvoza ruskih energentov. Rusija namreč s prihodki od prodaje energentov financira vojno v Ukrajini.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je marca izjavila, da bi bilo povečanje uvoza iz Rusije kot odziv na rastoče cene “strateška napaka”.
Tudi italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni je po opozorilu iz energetike dejala, da mora biti Italija pri tem vprašanju zelo previdna. “Ne smemo pozabiti – čeprav razumem Descalzijevo stališče –, da je gospodarski pritisk, ki smo ga v zadnjih letih izvajali na Rusijo, najučinkovitejše orožje, ki ga imamo za vzpostavitev miru, zato moramo biti zelo previdni pri naših korakih v tej smeri,” je dejala.
Na našem resornem ministrstvu pravijo le, da je “odmik od ruskega plina, tudi LNG, seveda politična odločitev, ki mora biti pretehtana politično”.
Tehnično mogoče, ekonomsko boleče
Šarlah meni, da je popoln odklop od ruskega LNG tehnično mogoč, saj bi lahko količine nadomestili z ameriškim in katarskim LNG, ko bo tudi katarska enota spet obratovala.
Meni pa, da bo to za Evropo “ekonomsko boleče”. Prvi razlog so trajno visoki stroški. “LNG je strukturno dražji od plinovodnega plina, kar zmanjšuje konkurenčnost evropske industrije proti ZDA in Aziji,” pravi. Drugi pa infrastrukturne omejitve. “Srednja Evropa (Avstrija, Madžarska, Slovaška) ostaja infrastrukturno ujeta, zato bi hitra prekinitev v teh državah povzročila resne energetske pretrese,” dodaja Šarlah.
Čeprav je povratek k odvisnosti od Rusije s strateškega vidika nesprejemljiv, so pozivi k ponovnem razmisleku o časovnici odraz strahu pred gospodarskim krčenjem, meni Šarlah. “Namesto hitre prepovedi se bo verjetno iskalo ravnovesje med energetsko neodvisnostjo in ohranitvijo industrijskega jedra Evrope,” sklene sogovornik.